KazaloLatest imagesIščiRegistriraj sePrijava
ROGERS, KAYLEIGH AUDREY Tslwelcome

you can log in as a test user with the username of 'the white rabbit' and password 'onceuponatime'.
ellette
rumpelstiltskin
erin
the little mermaid
ruby
little red riding hood

za nastanek foruma sta zadolženi ELLETTE in ERIN. skin je prirejen po predlogi leave me breathless by juliet z rcr foruma, celoten videz foruma pa je last RUBY. zasnova foruma je prirejena po istoimenskem tumblr rpgju ter serijah kot je once upon a time. vsi liki in njihove zgodbe temeljijo na pravljicah, ki so last avtorjev kot so h. c. andersen, brata grimm, charles perrault, j. m. barrie in lewis carroll. canoni so delo ERIN in RUBY, njihov videz pa je delo ERIN. ves pisni material foruma je last njegovih uporabnikov. kopiranje česarkoli na forumu brez predhodnega posvetovanja z avtorji je prepovedano.

Share
 

 ROGERS, KAYLEIGH AUDREY

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
kayleigh
kayleigh
ariel

Messages : 149
Magic beans : 82
Reputation : 7

ROGERS, KAYLEIGH AUDREY Empty
ObjavljaNaslov sporočila: ROGERS, KAYLEIGH AUDREY   ROGERS, KAYLEIGH AUDREY EmptySob Jul 14, 2012 5:58 am



KAYLEIGH AUDREY ROGERS,
20, WORKER AT HER DAD'S FISH MARKET, HETEROSEXUAL, LOVELY CINTIA DICKER



once upon a time in a faraway kingdom,
the evil queen stole my life of ARIEL in THE LITTLE MERMAID

»včasih se sprašujem, zakaj se nekateri ljudje tako boleče hitro navežemo na tiste, ki so nam blizu. sliši se lepo, saj se potem z njimi toliko bolj razumemo, toda v resnici je vse prej kot to – kajti v sebi ves čas veš, da ne bodo trajali večno, pa tudi sam jih ne boš zanimal do konca življenja, razen v redkih primerih. toda kljub temu védenju, ki je vedno nekje v kotičku podzavesti, se ne moreš odtrgati od njih – govoriš si, da saj bodo živeli še veliko časa, nenazadnje je pred njimi še četrtina/polovica/skoraj vse življenje (izberi količino glede na leta te osebe oziroma oseb). tebi se vendar ne more zgoditi, da bi ljubljena oseba umrla v prometni, strelski ali športni nesreči, kaj šele da bi imela bolezen, za katero ti ne bi vedel. in najhuje pri tem je, da če se pri eni bližnji osebi nič od tega ne uresniči in živi mirno življenje ter umre pri visoki starosti, zaradi kapi ali česa podobnega, ti vlije pogum. toda ta potem hitro izgine, ko se pri drugi osebi, ki ti je po možnosti še bližje kot prva, uresniči. to te stre, in kljub temu da si svojo zunanjo podobo zopet sestaviš ter jo zlepiš, še trdnejšo kot prej, v sebi nisi nikoli več cel. le da tega nočeš priznati.
pozdravljeni, moje ime je kayleigh in pišem se rogers. od kar pomnim živim v shadow woodsu, majhnem mestecu nedaleč od detroita, v zvezdni državi michigan. imela sem težko otroštvo, ne samo zaradi mamine smrti, temveč tudi zato, ker sem od malega pomagala očetu v naši ribarnici, kar se nikakor ni končalo, ko sem šla v šolo. po pouku, ko so vsi uživali zunaj in imeli ure in ure prostega časa, sem se jaz odpravila direktno v smrad, ki potem še cel naslednji dan ni izginil, kljub čistim oblačilom in dveurni kopeli prejšnji zvečer. zaradi tega sem si prislužila vzdevek 'riba' ki je včasih je dobil še pridevnik 'smrdeča'. marsikdaj sem zaradi tega prejokala cele noči in potem v šolo hodila z ogromnimi podočnjaki, kar je seveda le še pripomoglo k večjemu zafrkavanju. vendar sem vedela, koliko očetu pomeni moja pomoč in sčasoma sem se obdala z železnim oklepom, od katerega so se odbijali grdi vzdevki, posmehljiva vprašanja in še vse drugo, kar so govorili o meni. že se je zdelo, da bo šlo življenje naprej in bila sem vedno večkrat dobre volje, na vprašanja sem se odzvala z vprašanji in začela sem si izmišljati grde vzdevke za tiste, ki so se mi posmehovali (se pravi bolj ali manj vse). a potem sem nekega dne – stara sem bila osem let – prišla domov, v prazno hišo. prestrašena, ker se to ni še nikoli zgodilo, sem začela oprezati za kakršnimkoli listkom, ki bi pojasnjeval odsotnost tako mame kot očeta, in kmalu sem ga našla. na njem je z majavo pisavo pisalo:

šel sem v bolnišnico, ker je tvoja mama
hudo zbolela. ne boj se, vse bo še dobro.
tvoj oče


kljub tistemu »vse bo še dobro« pa sem dobro vedela, da nič več ne bo dobro. slutila sem, da se je tisti dan naše življenje usodno zasukalo, mamina pot je šla v drugo smer, proti nebu. takrat tega še nisem razumela, toda zdaj razumem, še preveč dobro – imela je raka. ko je mama že umrla, sem ga slišala, ko se je pogovarjal s prijatelji, ki so prišli izrazit sožalje, in vedno je kot vzrok smrti navedel raka. iz neznanega razloga sem mu zamolčala, da vem, zakaj je umrla, čeprav bi mu lahko povedala. toda vedela sem, da ni bil še pripravljen govoriti o tem, zato ga res nisem hotela moriti. sama sem ponoči ihtela v blazino na moji postelji – veliko noči sem preživela tako. toda po nekaj tednih mi je zmanjkalo solz, kadarkoli sem se spomnila na mamo, sem lahko le žalostno gledala v zrak. z očetom sva se zopet zbližala, povezana še bolj kot prej. bila sva odličen tim, vedno sem mu pomagala v ribarnici, le da mi moji sošolci tega nikoli več niso oponašali. z odliko sem končala osnovno šolo ter gimnazijo, in ne, ne študiram. sicer sem prepričana, da enkrat v prihodnosti bom – najbolj me zanima psihologija ali medicina – toda za zdaj še ne. zadovoljna sem z delom v očetovi ribarnici, kajti gre nama zelo dobro, poleg tega pa sem tam spoznala tudi nekoga, ki mi je prvi trenutek, ko sem ga pogledala ukradel srce. ne vem kdo je, niti kje živi, kaj šele koliko je star in podobno. ničesar ne vem o njem, in on o meni ve veliko stvari, ki so pač dobro znane. toda odločena sem, da bom izvedela, kdo je, tudi če vem, da pri njem nimam niti najmanjše možnosti.
no, tako. to bi bilo v grobem moje življenje, mene samo boste pa morali še spoznati – rečem vam le to, da svojo strtost zelo dobro prikrivam pod senco živahne, igrive punce, ki je bila prisiljena odrasti prej kot njeni vrstniki, a se zaradi tega ne sekira. see you!«


nemočno je zakašljala in se z na pol odprtimi očmi razgledala naokoli. bila je na plaži - ne tisti prijetni, mivkasti, temveč pokriti z ostrim kamenjem ki jo je neusmiljeno rezalo v luskasti rep. stisnila je zobe in se premaknila bližje k vodi, tokrat je telo nekoliko dvignila in pazila, da ga ne bi zabila v tla. toda kljub temu je potiho zaječala, kajti zdaj je bila na udaru zgornja polovica njenega telesa, ki ga je prekrivala kot svila mehka koža, le na prsih pokrita z luskastimi kapicami. jezno je stresla z glavo ter se končno namestila kolikor toliko udobno, kajti počakati je morala na princa. popolnoma prazna plaža ni dajala vtisa, da bi nanjo princ pogosto zahajal, toda sem jo je morje naplavilo in počasi je že začenjala čutiti, kako se ji rep tanjša in se pod njim kažejo dolge, ozke noge. "grr, a ta kdorkoliježe sploh misli kdaj priti? ali bom večno ležala tu na obali in bo to moj grob?" zavila je z očmi ter se s pogledom zopet sprehodila po robu plaže. "je bil pa že čas..." je nejevoljno zamrmrala, kajti proti njej je hodila tako težko pričakovana moška postava, ki se ji je vse bolj približevala.


tea party at mad hatter's,
FEMALE, ERIN, 13, PM/FACEBOOK, NONE YET



Nazadnje urejal/a kayleigh Ned Jul 15, 2012 5:30 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
ruby
ruby
blanchette, red riding hood

Messages : 203
Magic beans : 109
Reputation : 13

ROGERS, KAYLEIGH AUDREY Empty
ObjavljaNaslov sporočila: Re: ROGERS, KAYLEIGH AUDREY   ROGERS, KAYLEIGH AUDREY EmptySob Jul 14, 2012 6:56 am

kayleigh,
you are now welcomed in shadow woods,
which is where your fairytale begins.

PLEASE, CHECK THE CLAIMS BEFORE YOU GET SORTED INTO A GROUP. THEN, FEEL FREE TO FIND SOME AFFILIATES FOR YOUR BABY. ALSO, DON'T FORGET YOUR CHARACTER NEEDS A HOME.

well obviously hon', you're in c: (pregledat navodila najbrž ne bo potrebno hihi) in oh, obožujem to punco! our connection is a must anyway, wooo.

WITH LOVE,
ruby
the shadowlands rpg community


Nazaj na vrh Go down
 

ROGERS, KAYLEIGH AUDREY

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
the shadowlands 1.0 :: ` MIRROR, MIRROR ON THE WALL :: we're all mad here, :: accepted applications,-