KazaloCalendarPomoč pogostih vprašanjIščiSeznam članovSkupine uporabnikovRegistriraj sePrijava

you can log in as a test user with the username of 'the white rabbit' and password 'onceuponatime'.
ellette
rumpelstiltskin
erin
the little mermaid
ruby
little red riding hood

za nastanek foruma sta zadolženi ELLETTE in ERIN. skin je prirejen po predlogi leave me breathless by juliet z rcr foruma, celoten videz foruma pa je last RUBY. zasnova foruma je prirejena po istoimenskem tumblr rpgju ter serijah kot je once upon a time. vsi liki in njihove zgodbe temeljijo na pravljicah, ki so last avtorjev kot so h. c. andersen, brata grimm, charles perrault, j. m. barrie in lewis carroll. canoni so delo ERIN in RUBY, njihov videz pa je delo ERIN. ves pisni material foruma je last njegovih uporabnikov. kopiranje česarkoli na forumu brez predhodnega posvetovanja z avtorji je prepovedano.

Share | 
 

 you gonna catch a cold,

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Go down 
AvtorSporočilo
avatar
anceline
princess

Messages : 18
Magic beans : 12
Reputation : 1

ObjavljaNaslov sporočila: you gonna catch a cold,   Ned Jul 15, 2012 5:53 pm

    for amazing ruby. anceline is wearing this and here is around 560 words. i'm listening to you belong with me by taylor swift.

    kakor vsako jutro je anceline vstala v svoji postelji, se oblekla, pozdravila casy, svojo varuško, pojedla zajtrk in se odpravila na predavanja. kakor vedno je zbrano poslušala o zgodovini, za katero jo je navdušila že prva varuška emilie, že v otroštvu, ko je domov prinašala debele knjige o zgodovini. toda emilie je bila mrtva... zdaj.
    po šoli se je ancel na hitro ustavila doma, pobrala nekaj učbenikov, ki jih je zjutraj pozabila, in se odpravila v kavarnico red diner, ki jo je obiskovala že kar nekaj časa. pa ne, da bi bila občasna obiskovalka; prišla je skoraj vsak dan po šoli, zasedla eno od mizic, naročila kavo ali čaj ter se spravila k učenju, da bi pozabila na njega, ki jo je zapustil. še vedno je imela zaročni prstan, vsak dan ga je nosila na prstancu; toda to ni omililo dejstva, da je on odšel.
    tako je bilo tudi danes... zasedla je mizo ob oknu z dovolj svetlobe, da je lahko brala, naročila čaj z okusom jabolka ter se lotila učenja. že pa je v roke vzela debelo knjigo o srednjem veku, ki jo je že nekaj let skrivala v najtemnejših kotičkih svoje hiše, v upanju, da je ne bo potrebovala za šolo, je trznila. spomin je bil tako zelo živ-temna noč v majhni hišici, ona v njegovem naročju, mala, sestra lučka, on pa ji je bral prav to knjigo.
    ancel je presenečeno dvignila roko in si obrisala solzo. čudno, je pomislila. pa sem mislila, da so se moje solze že pred leti posušile. ni potrebno razlagati o tem, kako domače so bile rjavolaski solze; po tem, ko je on odšel, je v svoji hiši prejokala mnogo noči in niti pokukati ni hotela ven.
    pozabi. uči se, je siknil glasek v njeni glavi, glasek njene zavesti; kakor vedno je prevladal podzavest, ki je hotela žalovati še naprej. na rjavolaskino presenečenje ga je celo ubogala, spomin prepodila izven zidov njenih misli, zavzdihnila in odprla knjigo. spomina ni bilo več nazaj, na srečo.
    zelo hitro se je zatopila v branje več sedemsto besedne knjige o srednjem veku; še prejšnji trenutek je brala o režimu kraljev in kraljic, princev in princes-bilo je zelo zanimivo in poučno branje, čeprav je vse že vedela. knjigo je zdaj prebirala že petič, šestič? da ne omenjamo dvakrat, ko ji jo je bral on... dovolj, spet je posegel glas njene zavesti. kaj pa je morala; njeno življenje je bilo takšno. živa beda. najprej je umrla emilie. potem je spoznala mamo in izvedela, da je njen oče že leta nazaj umrl. potem je spoznala njega in potem, ko sta bila že zaročena, je odšel. brez pozdrava. brez kakršnega koli sporočila. ancel se je živo spominjala svoje mame angele (po kateri je tudi dobila drugo ime; angelika) , ki je prekinjala ves svet in tolažila svojo hčerko, ko se je le-ta jokaje vrnila k materi.
    ancel je dvignila glavo in se ozrla po kavarnici. noben ni buljil vanjo, kot prvi dan, ko je prišla po nekaj letih, ko je bila odsotna; takrat je veliko pomenil že prstan na njeni roki. toda neka rdečelaska je stopala proti njej in se kmalu tudi ustavila zraven mizice ob oknu.
    ancel se je prislijeno nasmehnila-malce pretiravanja ji tako ali tako ne bo škodilo. "pozdravljena," je rekla z glasom, ki pa se je bil skoraj zlomil. "moje ime je anceline in ti si..." njene besede so zamrle v vrvežu kavarnice.


Nazadnje urejal/a anceline Čet Jul 19, 2012 10:28 am; skupaj popravljeno 1 krat
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
ruby
blanchette, red riding hood

Messages : 203
Magic beans : 109
Reputation : 13

ObjavljaNaslov sporočila: Re: you gonna catch a cold,   Pon Jul 16, 2012 12:19 am

ruby is wearing this and i would like to add just thaaat moja punčka ni rdečelaska hihi

    še eden izmed zaporedja dolgočasnih, deževnih dnevov. svoj prst je pritisnila ob steklo in istočasno z kapljico dežja pričela drseti navzdol po njemu. stala je ob oknu in zasanjano strmela ven, kot da bi nekaj pričakovala, nekakšno popestritev, nekakšen nepričakovan dogodek. dejstvo, da je globoko v sebi vedela da ne bo dočakala ničesar podobnega je zatrla že njena pozitivna energija. sovražila je monotone dneve in slabo vreme, kajti če je domačemu mestecu karkoli podeljevalo tisti poseben čar je bilo to sonce. vsaj zdelo se ji je da kakršenkoli drug dejavnik preprosto ni bil zmožen narediti kaj dosti. svoj ljubko ponošen pulover je potegnila čez dlani in si z elegantno potezo roke nazaj vrgla valove temnih las. oboževala je, kako hitro je pritegnila pozornost. občutka nepomembnosti, nevidnosti si ni znala predstavljati, kajti četudi bi ruby postala tiha in neopazna, pod takšno masko ne bi zdržala dolgo. preden se je spravila nazaj za šank se je mačje pretegnila in se navihano zasmejala, ko jo je babičin znanec, starejši gospod ki se je vzel od nikoder, požgečkal pod rebri. njen smeh je bil pravzaprav prav tisto, kar je občasno malo poživilo prostor in vzdušje na sploh. večini prisotnih je vreme posrkalo precejšen del energije in tako so kot skupnost dajali videz žrtev v množičnem pokolu. rubyine misli včasih pač niso bile najbolj prizanesljive. pogleda na te ljudi, ki jih na tisti dan najbrž ne bi moglo fascinirati prav nič, ljubka natakarica v resnici ni prenesla in tako se je zavrtela proti radiu ter poiskala primerno frekvenco z živahnimi uspešnicami prejšnjih desetletij. saj ni bilo pomembno ali je njen dober namen sploh uspel. mogoče pa še bo. mogoče bodo vsi ti starejši prebivalci malce prebudili spomine na svoje mladostne dni, se opogumili in se vživeli v vloge krepkih mladeničev in cvetočih mladenk, kakršni so nekoč bili. bolj malo verjetno, a vseeno. upanje umre zadnje, kajne? in tako je spretno zavihtela pladenj poln kozarcev in skodelic, v ritmu pričela migati od stranke do stranke, deliti naročila in peti. bila je kot nekakšen preklet norček te nezanimive okrepčevalnice, kamor so iz dneva v dan zahajali enaki ljudje, svoj jezik držali za zobmi, se na sploh držali zase in kasneje raztrosili vse naokoli. toda nekako ji je uspelo - osebni mehurčki so se pričeli razblinjati, besede so pričele leteti druga čez drugo in zazdelo se ji je tudi, da je nekdo celo pričel brundati na melodijo. sama pa se je napotila k oddaji še zadnjega naročila, čaja namenjenega rjavolaski, ki se je vsak dan prikazala ob približno enaki uri, zasedla dobro osvetljeno mizo in se zatopila v svoj svet debelih knjig. še tako nepozorna, brez zanimanja za knjižne molje in ne preveč očarana nad kupom popisanih strani, je ruby sčasoma opazila deklico sicer simpatičnega videza a potrtega izraza na obrazu. mogoče pa bi jo lahko imela za svoj novi izziv – vzela bi jo pod okrilje, jo spravila v red in ji iz glave izbila vse te mučne misli, ki se ji občasno prezrcalijo na obličje. oh, saj ni poznala niti njenega imena! in seveda je ni želela obsojati ali nadlegovati. želela je pomagati in kdor je ruby poznal je vedel, da se bo spravila na delo in s svojim, za nekatere pretirano energičnim pristopom, po vsej verjetnosti podala nasproten vtis od željenega. priskakljala je k mladenki, se nasmehnila in pred njo odložila skodelico vročega čaja, presenečena nad tem, da jo je neznanka ogovorila prva. »oh, hej! ruby sem,« je odgovorila, ji podala roko, nato pa se svobodno počila na stol nasproti anceline. brado je naslonila na prekrižane dlani in s tistim radovednim pogledom preletela platnice pred njo. »uuu, zgodovinarka. zanimivo. poznaš kakšno zabavno zgodbico, ki bi mi utegnila pregnati misel na to neokusno vreme?«
Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil
avatar
anceline
princess

Messages : 18
Magic beans : 12
Reputation : 1

ObjavljaNaslov sporočila: Re: you gonna catch a cold,   Pon Jul 16, 2012 12:41 pm

    for ruby, about 560 words. i'm listening telephone, lady gaga & beyonce-and sorry, ruby's hair looks like red (:

    anceline je prikimala. seveda je poznala ime... v takem malem mestecu, kot je town of shadow woods, se kmalu vse razve, dobro in slabo. na žalost imena ni spremljalo kakšno pohvalno vzdušje...
    seveda je bila rahlo presenečena, ko je ruby kar sedla. "zgodbico?" je dvignila obrvi anceline. no, takšna vprašanja so res znala pritegniti njeno pozornost in jo vsaj za nekaj minut odvrniti od žalovanja. zgodbica-res neumno ime za stvari, ki so se zgodile, še preden smo se rodili, misli ni morala odvrniti... odkar je on odšel, je bilo edino, kar ji je ostalo ljubega, zgodovina, in seveda je že začela rahlo pretiravati. "knjiga je izkjučno o srednjem veku-kralji, kraljice, princi, princese, vitezi ter oprode in vse to. nekaj celo o križarskih pohodih," za trenutek se je obotavljala z naslednjimi besedami. "če želiš, ti jo posodim. skoraj na pamet jo znam," seveda, kako pa bi lahko pozabila njegov sladek glas, ko ti jo je bral, in nadležni glasek je bil spet tu.
    ancel je zavzdihnila in se vprašala, kako je sploh lahko živela s tem glasom. preden je on odšel, ga sploh ni bilo. zakaj je moral biti ravno zdaj tako prekleto glasen?
    odgovora seveda ni bilo, kakor vedno; zakaj se še ni sprijaznila? misel je seveda takoj zaplavala po njenem umu, ancel je zopet obžalujoče zavzdihnila, dvignila roko ter si pramen las, ki ji je zdrsnil izza ušesa, zopet zavihala nazaj, nato pa pogledala ruby. vitka, s petami; rjavolaska, kateri lasje so že rahlo spominjali na rdeče, svetleče modre oči-bilo je zagotovo, da je dekle uživalo v svojem življenju, pa čeprav je bilo rahlo dolgočasno.
    ancel je spustila pogled na knjigo in si šla z prsti čez lase, hkrati pa premišljevala. ravno zaradi malce prej omenjene lastnosti sta si bili z natakarico tako zelo nasprotni. medtem ko je ruby uživala v svojem življenju, ga je ancel zapravljala za žalovanje za nekom, ki se nikoli več ne bo vrnil, in se zaprla pred življenjem, ki so ga uživali drugi.
    z prsti je previdno snela prstan in ga zavrtela v svojih prstih, da so se pokazali njeni nohti-sicer lepo namazani z lakom z bleščicami, ki ji je super pristajal (čeprav bi ji rdeč lak še bolj pristajal) , toda pogrizeni, kar je lepo kazalo njeno nervoznost, hkrati pa si je nohte grizla tudi takrat, kadar je bila v težkih obdobjih žalovanja. prstan je bil še vedno popolen, z tremi znakci na notranji strani, z mini diamantom v sredini in še vedno nezarjavel, čeprav je bil srebrn.
    on je kriv, glasek je spet usekal po prvi razpoki razpoloženja, ki jo je čutil, ancel pa je trznila in si zopet nataknila prstan. nadela si je prisiljen nasmešek in zopet pogledala ruby. "oprosti; malce sem se zamislila," glas se ji je tokrat rahlo zlomil, že ob besedi malce; ancel je upala, da ruby tega ni opazila.
    stegnila je roko, prijela skodelico s čajem, ki je bil na žalost samo še mlačen, in spila nekaj požirkov. kot vedno je bil odličen in ji je dvignil razpoloženje, čeprav samo za nekaj tonov; vsaj ni bilo več skorajda rdeče barve, ampak nekje na rumeno-kramelasti barvi. da, čudaško, razpoloženje poimenovati z barvami od krvave rdeče do ekstremno zelene, ampak se je že prijelo. kadar je bilo krvavo rdeče, je ancel že jokala in kričala od žalosti, kadar pa je bilo ekstremno zeleno, pa se je v najboljšem primeru neprisiljeno smehljala in malce pozabila na njega.

Nazaj na vrh Go down
Poglej uporabnikov profil

Sponsored content



ObjavljaNaslov sporočila: Re: you gonna catch a cold,   

Nazaj na vrh Go down
 

you gonna catch a cold,

Poglej prejšnjo temo Poglej naslednjo temo Nazaj na vrh 
Stran 1 od 1

Permissions in this forum:Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
the shadowlands 1.0 :: ` FAR AWAY BEYOND THE STARLIT SKIES :: RED DINER,-