še nikoli poprej se za 'zmenek' z jamesom nista dogovorila na kakšnem običajnem kraju. v igri je vedno bilo stanovanje enega od njiju, predvsem njegovo, kajti rubyina babica je bila več ali manj prisotna - ali mogoče kakšen bolj zakoten bar, goščava gozda, karkoli. njun odnos ni bil ravno ekskluziven in nihče od njiju si ni želel, da bi domačini s prstom kazali na njiju kot na dva golobčka, kajti to še zdaleč nista bila. poznala sta se že nekaj časa in prvi skok v posteljo se je zgodil le nekaj dni zatem, ko se je temnolasec pričel pojavljati v red diner. bila je prepričana, da je james vedel za njen sloves in teorijo o moških, ona pa si oči ni zakrivala pred tem, da se tako oh in sploh privlačen mladenič najbrž ni sposoben omejiti le na eno dekle. le zakaj bi se? že misel na monogamijo se je ruby zdela dolgočasna in neprebavljiva. toda najbrž je vse res bilo enkrat prvič – tako kot odločitev za lokacijo današnjega sestanka. ljubek, urejen parkec shadow woodsa je bil ravno nasprotje tistega, za kar sta se ponavadi odločala. bil je pravzaprav popoln kraj za vse tiste osladne parčke, ki so lepe, sončne popoldneve preživljali s svojo boljšo polovico, se z roko v roki sprehajali naokrog, poslušali petje ptičkov in vsem pred očmi dokazovali kako prekleto nadležno je biti zaljubljen. toda kljub vsem minusom, glede kraja sta se strinjala. zakaj? no, vsaj kar se tiče ruby, je bila ta vedno za preizkušanje novih navad. in mogoče bi lahko nekakšna prijatelja z ugodnostmi, kot bi ju ljudje 21. stoletja dojeli, celo zaigrala enega tistih kliše parčkov, poskrbela za nove govorice in se nad vsem skupaj nasmejala iz srca. s to več ali manj pozitivno mislijo se je ruby po zaključenem dopoldanskem delavniku po stopnicah spravila navzgor, v njeno in babičino stanovanje, skočila pod tuš in obstala pred ogledalom. poletna vročina ji je dovoljevala toliko gole kože kot ji je srce poželelo, torej to ni bil problem. svoje telo je primerno okrasila s tankim krilcem, z visokim konjskim repom poudarila mačje oči in ko je ošinila uro, jo je nič kaj presenetila ugotovitev, da je že kar malce pozna. sicer je james dobro poznal njo in njene navade – redkdokdo se na kupček njenih nadležnih lastnosti ni bil primoran takoj navaditi in tako je najbrž tudi on pričakoval njeno zamudo, toda ona se je ni ravno veselila. bilo je že koliko, tisoč let odkar sta se videla? preprosto pogrešala ga je, želela je izkoristiti vsak trenutek z njim in ne, to ni bilo tiste vrste čustvo, ki si ga ona tako ali drugače ni dovolila. njej je pač manjkala bližina dobrega prijatelja, ki jo je razumel na način, na kateri jo ni nihče drug. že davno tega sta se dogovorila glede omejitev njunega razmerja. le fizičen odnos, brez čustev. in to jima je bilo čisto dovolj. nista želela dodatnih komplikacij, obremenjevanja njunih src in drame na sploh. seveda nista mogla vedeti, da se to v večini primerov ne izide najbolje. ah, da, ruby je ljubila njegove dotike, ljubeče besede, mehke ustnice na njenih. ni ji bilo težko priznati, da ji je bil daleč najljubši moški lik naokrog, ne le nekdo, ki ji je občasno delal družbo v postelji. toda je bila to ljubezen? platonična že, o kakšni globlji vrsti pa ni niti želela razmišljati. toda morala je, kajti ravno ti dvomi glede čustev, ki so jim prej ali slej morali poroditi, so pripeljali do tega da sta se toliko časa izogibala drug drugemu. končno si je priznala. sama sta bila kriva za razdaljo med njima. ta je bila nekoč tako majhna, nepomembna, sedaj pa iz dneva v dan, iz ure v uro širša. in še zdaleč ji ni odleglo, bila je prekleto zmedena. njun današnji dogovor je obstajal zaradi preprostega razloga, po tolikem času pač nista več zdržala drug brez drugega. stresla je z glavo. preveč dvomov, preveč možnosti in zagotovo preveč možnih zapletov v prihodnosti. s samo sabo je bila boj čustev ko je pogoltnila dve tableti naenkrat. nato se je opogumila, se pobrala iz doma in se peš napotila proti parku. svojemu umu je grozila naj se pri priči zbistri in jo vrne v stanje normalne ruby in ko je prispela do klopce, kjer jo je s hrbtom obrnjen james že čakal, si je nadela masko z živahnim nasmeškom, od zadaj vrgla roke okoli njega in ga nežno ugriznila v vrat, kot da mu že po parfumu ne bi bilo jasno, da je to ona. bila je topla oseba, ki je večinoma komunicirala z dotiki, torej je takšno in drugačno zbadanje prišlo v poštev tudi pri prijateljih moškega spola, čeprav bi neznanec, ki tipične igre mlade predrznice ne bi poznal, lahko z lahkoto pomislil na kaj drugega. in james je bil prijatelj. le prijatelj.

zadrhtela je ob njegovem poljubu, nos potisnila v njegov vratu in omamljeno uživala v vonju, ki ga je obdajal. božansko je dišal ne glede na to ali se je podolgo in počez polival z raznimi kolonjskimi, kajti tisti naraven moški vonj je že sam po sebi privlačil ženske. sploh jamesovemu se ruby preprosto ni znala upreti. ob njemu je zasedla prosto mesto in čezenj vrgla svoje noge, kar je bil podzavestno njen znak zaupanja, navezanosti ali česarkoli že. »saj veš, zate znam biti še posebno iznajdljiva,« je navihano odvrnila in mu namenila enega tistih hudomušnih pogledov, ki so poudarili zbadljivost njenih besed. k njemu se je privila v objem in za spremembo celo bila kakšno kratko minuto mirna, zadovoljna s popolnostjo trenutka in toplino med dvema navezanima prijateljema. pomislila je, ali bo tudi človeka, ki ga je tako oboževala, znala nekoč prizadeti. nekaj je bilo v njej, nekaj, kar ji je vsakič omogočalo da je nekoga brezčustveno pustila za sabo. kot bi imela svojo svetlo in temno plat. a po drugi strani, mar ni tega imel vsak? in včasih se ji je celo zazdelo, da to nihanje med čustvi in naklonjenostjo ni le posledica majhne prirojene napakice v njenem mentalnem stanju. ni se pa mogla dokopati do česa drugega kar bi lahko bila ena izmed možnosti, torej se obremenjevanje s tem nikakor ni prišlo v poštev. držala se je optimizma. »tako, kaj bova počela? najbrž ne bova cel dan presedela objeta v tej oh in sploh romantični idili?« njene besede so bile izrečene v šali, toda nenadoma se je zbala, da bodo imele nasproten učinek. med njima je kljub obojestranski naklonjenosti vladala neka zmedenost, nerodnost – razvila sta se obem ne preveč domača čustva, ki si jih nista niti znala razložiti in šaljenje na račun te 'romance' bi mogoče znalo ustvari še bolj nerodno ozračje. »no, saj ne pravim da ne bi mogla – lahko bi se prav lepo pozabavala z oponašanjem tistih osladnih zaljubljencev,« je nadaljevala z namenom, da svojo zmedo nastalo z njenim dolgim jezikom malo popravi, toda na kakršnokoli bolj sproščeno ozračje zaenkrat ni kazalo prav nič. zavzdihnila je in glavo zopet naslonila k jamesu. želela je razmišljati le v smeri zabave. ostale komplicirane misli so prišle v poštev le pri osebkih v krizi srednjih let, ona pa je bila še daleč od tam. »si me pogrešal?« je spogledljivo zapredla, ko se je s prsti pričela sprehajati prek izklesanega trupa svojega sogovorca. ona ga namreč je. ni mogla trditi, da se sicer ni tu pa tam pozabavala s kakšnim drugim očarljivim kandidatom, toda vedela je, da je bil james nekaj posebnega. njen predmet poželenja. v to je bila prepričana tako močno kot je bila prepričana v dejstvo, da enako velja tudi za njo z njegove strani. njeni hitri prsti so sprva res le raziskovali njegovo telo, nato pa prišli do dela, kjer je sklepala da je žgečkljiv. še sama je planila v smeh, kajti ljubila je žgečkanje drugih – zagotovo ne sebe, temu se je upirala z življenjem. skratka, mogoče je to celo vodilo v zopet malo manjšo distanco med njima. v glavo pa se ji je zopet prikradla misel, zakaj sta z jamesom na ta prelep dan v parku, na klopci, objeta in nasmejana. kot eden tistih parčkov, nad katerima sta najbrž oba vedno vihala nos. in tega si naj ne bi želel niti eden od njiju, kajne? še zmeraj pa sta nekako prišla do tega. to bi morala biti le stvar noči. ni bilo pomembno kaj se je zgodilo ponoči, kajti ostalo je v skrivnosti teme. sedaj pa sta bila izpostavljena vsem, njun odnos je prehajal na čisto novo, obema neznano stopnjo, predvsem pa sta bila izpostavljena samima sebi. postavljena pred izziv. je sploh bilo mogoče, da sta se dobila brez kasnejšega skoka v posteljo? sta si to sploh želela?