Adel je bil rojen daleč stran od Shadow Woodsa. Svoje domovine se pravzaprav niti ne spomni, ampak tega ne bi nihče pričakoval od njega. Navsezadnje je nazadnje videl Iran kot dojenček. Star je bil nekaj več kot leto dni, ko ga je iz iranske sirotišnice posvojil bogat par iz kraja, ki ga je Adel vedno smatral kot zoprnega. Posvojitelja sta mu že od malih nog nudila vse in ga vzgajala kot svojega lastnega sina, ampak zaradi nekega nedoločenega razloga se je fant v njuni velikanski graščini vedno počutil prej kot ujetnik kot pa ljubljeni sin ali karkoli podobnega. Razkošje ga je obdajalo na vsakem koraku, ampak to ni bilo tisto, kar je zares želel. Njegova posvojitelja sta večino časa delala, sta mu pa kljub temu omogočila lepo otroštvo z najboljšimi varuškami. Le da nič od vsega ni povsem osrečilo temnolasca. Zlata kletka ga je spravljala ob živce in nikoli ni bil ravno tisti idealni sin, ki sta ga posvojitelja želela. Ko je dosegel najstniška leta, mu je prekipelo. Kot da bi se nekaj v njem zlomilo, mu je postalo vseeno za vso razkošje in denar. Vse pogosteje se je zapletal v prepire s človekoma, ki sta mu hotela nuditi vse in jima je spretno žrl živce, dokler ga nista preprosto vrgla iz graščine, popolnoma obupana nad njem in hkrati odločena, da ga nočeta več videti. Adelu to ni prišlo do živega. Vedno je bil iznajdljiv in presneto bister, zato se je nekako znašel. Že od prihoda v Shadow Woods je imel nočne more o krajih in ljudeh, ki si jih ni znal pojasniti in neprespane noči in kopica vprašanj v njegovi glavi ga je pravzaprav že od nekdaj obremenjevala do te mere, da se mu je skoraj mešalo. To je tudi glavni razlog za njegovo večno razdražljivost, ki sta jo njegova posvojitelja tako zelo mrzila. Ni bil dolgo na ulici, saj se je znašel, poleg tega pa je vedno računal na to, da se bo posvojiteljema preprosto opravičil, ko bo pripravljen. Le da se to ni nikoli zgodilo, saj sta njegova nadomestna starša umrla v prometni nesreči na obrobju mesta. Tako je pri dvaindvajsetih ostal sam in brez vsega, saj so njegove ne preveč prijazne besede pripravile posvojitelja do tega, da sta ga izbrisala iz oporoke.
Ljudem ni nikoli zares pokazal, kaj čuti ali kaj se dogaja v njegovi glavi. Navsezadnje je bilo veliko preprosteje na obraz priklicati širok nasmešek in se pretvarjati, da je vse v redu. Zaradi tega o njem velja prepričanje, da je tisti prijeten, zabaven mladenič, ki se preživlja z izvajanjem takšnih ali drugačnih uličnih spretnosti. Ljudje ga bolj kot ne obožujejo zaradi tega, ker ima nek nenavaden čut za tisto, kar mora narediti. Nikoli ga ni bilo strah izvajati nevarnih stvari in pravzaprav se je podučil tudi o različnih tako imenovanih arabskih spretnostih, ker se mu je to zdelo primerno. Je sarkastično očarljiv in zaradi tega privlačen, obenem pa je tudi zelo dober v branju ljudi. Zelo dobro prepoznava čustva in izraze na obrazih, precej hitro pa je tudi ugotovil, da lahko to izkoristi v svoj prid. Adel že dolgo ni več tisti norčavi ulični umetnik z najbolj nedolžnim nasmeškom na obrazu. Navsezadnje se je moral znajti in posegel je po kraji. Denarnice, ure, torbice – saj ni važno, dokler je lahko s tem nekaj zaslužil. Počuti se ujetega v tem življenju in to ga spravlja ob živce. Morda je zgolj paranoičen, ampak Adel je že poskusil oditi iz mesta, pa se je to vedno slabo končalo. Celotno mesto prezira in sovraži z neko nenavadno strastjo, v kateri se prepletata strah in nemoč. Dejansko mu je postalo vseeno za celoten svet, saj ima tisti zoprn občutek, da ga mesto vleče vase in da ne z njim in ne z mestom ni vse v najlepšem redu. Nekaj je narobe – a dejstvo, da ne more s prstom pokazati na to, ga spravlja v obup. Je čustvena razvalina in storil bi vse, da bi prišel iz mesta – še vedno pa se ima dovolj pod nadzorom, da ohranja svoj širok, nedolžen nasmešek na obrazu tudi v najmračnejših časih. Občasno ima občutek, da se v njem bojujeta dve plati osebnosti. Prva je prijetna in vedno pripravljena pomagati, druga pa je na robu zloma in povsem temačna. Včasih ga skrbi, katera bo na koncu prevladala – večino časa pa ne premišljuje o tem. Tako je lažje.