matt bond, father: »z njeno pokojno mamo sva si vedno želela takega otroka, kot je bila diamond - z lički rdečimi kot kri in kožo belo kot sneg. ampak šele takrat, le nekaj tednov po njenem rojstvu, sem spoznal, da naša življenja niso vedno kakor pravljica in da konci največkrat niso srečni in še zdaleč ne takšni, kot si jih želimo. kakorkoli že, ne želim nakladati o nepomembnih stvareh, ki vas najverjetneje niti ne zanimajo, zato bom prešel k bistvu vašega vprašanja - kaj je moje mnenje o moji edini hčerki diamond? mirna, prikupna in čudovita. ja, to so tri besede, ki jo res popolnoma opišejo. sploh ne vem, zakaj je kar naenkrat odšla od doma. čisto možno se mi zdi, da še vedno ni čisto prebolela smrti mame. mogoče je bil razlog ta, da nikoli ni čisto zares vzljubila margaret, moje nove žene. karkoli je že bilo, zdaj je odšla in tega na žalost ne morem spremeniti, četudi bi hotel. že od nekdaj je bila zelo, mogoče celo malo preveč, pridna in nikoli ni povzročala niti najmanjših težav. res ne vem kaj ji je bilo, da je kar naenkrat pustila študij in odšla v shadow woods ali nekaj takega, neko čudno, neznano mesto. tukaj jo je čakala bleščeča prihodnost in še zdaj se spomnim, kako je ob nedeljskih kosilih razlagala, kako naj bi naslednje leto pričela s specializacijo za psihiatrinjo. na koncu pa nič iz tega, le eno veliko razočaranje. mogoče ni bila sprejeta ali kaj podobnega, ampak, saj pravim, nikoli ni hotela govoriti o tem, jaz pa sem tudi vedno spoštoval njene odločitve in nisem drezal vanjo. po mojem mnenju je tako ali tako dovolj stara, da sama poskrbi zase in ravno zato je nikoli nisem niti poskusil prepričati naj ostane - je že morala imeti dober razlog, da nas je kar tako zapustila. pravzaprav se v new yorku nikoli ni dobro razumela z ljudmi, sploh ne vem, če je kdaj imela prijatelje... še tisti... james, ali kakorkoli je bilo ime njenemu do zdaj edinemu fantu, je najverjetneje ni čisto popolnoma ljubil. vedno je o njem govorila same najboljše stvari, ne vem zakaj jo je torej zapustil. včasih sem se spraševal, ali je morda moja krivda, da je bila diamond vedno v ozadju ter tako tiha in zadržana, ampak vedno znova sem prišel do zaključka, da tega preprosto ne morem vedeti. kakorkoli že, v življenju ji želim čim več sreče in resnično upam, da je bil odhod pravilen korak na poti do le-te.«

margaret harrison-bond, stepmother: če me ne bi dobro uro prepričevali, da boste vi edini, ki bosta brali tole besedilo, bi zdaj najverjetneje uporabila svojo dobro razvito sposobnost laganja in vam predstavila prirejeno zgodbo, zdaj pa... hm, ne preostane mi drugega, kot da enkrat za spremembo povem čisto resnico. sovražim diamond. to je dejstvo, ki ga ne more nič spremeniti. vedno je bila v napoto in če mene vprašate, bi lahko bilo najino življenje z mattom veliko boljše, če ne bi ves čas imela ob strani te male nadloge. poleg vsega tega pa je bila še čudna. blazno čudna. pravzaprav že malce nora. imela je popolno postavo in njen obraz je bil tako čudovit, da jo je lahko sram, kakšen je bil tisti njen fant... james - povprečen študent. zaslužila bi si koga veliko boljšega, ampak je bila že od nekdaj tako neumna, da svoje lepote sploh ni opazil. skratka, upam, da jo bo tam, kamorkoli je pač šla, povozil avto, da bo padla iz balkona ali kaj podobnega, samo da je več nikoli ne bo na spregled v new yorku.

kate stewart, neighbour: »diamond bond? ni to tista prikupna temnolaska, ki je živela v stanovanju nasproti našega? nisem prepričana, ampak mislim, da so se tam pisali bond. hm, ne vem kaj bi lahko povedala o njej. nikoli mi ni niti odzdravila in čeprav sva bili približno enake starosti nikoli ni kazala zanimanja do druženja z mano. po drugi strani pa je bila videti prav prijetna in najbrž pravi magnet za fante, haha. saj vam pravim, da je nisem dobro poznala. zadnje čase je že dolgo nisem videla, verjetno ima veliko dela s študijem – pravijo, da študira medicino, aja, če hočete izvedeti kaj o njej predlagam, da vprašate marka. živi nekaj ulic vstran in ve vsako podrobnost o njej. že odkar ga poznam je zaljubljen vanjo in, oh, če ne bi bil moj prijatelj bi mu že zdavnaj povedala, da naj mi že enkrat neha težiti z njo. no, kaj več vam žal ne morem povedati o njej. aja, samo to še – her name is like... the best name ever - diamond, seriously?«

mark davis, guy that had crush on her: »resnično upam, da se tole ne bo že jutri znašlo na internetu in bom potem izpadel največji bedak. ampak v bistvu sem to tako ali tako že od trenutka, ko sem pomislil, da imam pri diamond kaj možnosti. zagotovo je bila kate tista, ki vam je povedala, da sem v diamond zaljubljen že... od tretjega razreda, kajne? seveda, kdo pa drug! skupaj sva igrala v šolski predstavi sneguljčica in sedem palčkov, ona je bila sneguljčica, jaz pa princ. pred dobre pol leta se je preselila, nimam pojma kam. od takrat dalje sem postopoma začel gledati tudi za drugimi dekleti, kot mi je predlagam psihiater. res ne bi rad obujal starih, pozabljenih občutkov, ker sem z njenim odhodom začel novo življenje in... no, to je vse.«

james bright, ex-boyfriend: »diamond... hm, med nama nikoli ni bilo tako, ko je bilo videti na prvi pogled. vedno me je prepričevala, da sem njen prvi fant, pa ji tega seveda nikoli nisem verjel. mislim, takšna lepotica kot je bila - no, priznam, bila je tudi malce čudna - pa pri dvaindvajsetih letih še vedno ne bi imela fanta? no way. spoznala sva se na predavanju, ker sva oba študirala medicino. samo pomislite, študirala je medicino, končala pa kot natakarica v nekem cenenem baru! nikoli je nisem razumel, vedno je bila preveč zapletena in imela je toliko skrbi in problemov, da me sploh ni čudilo, zakaj je želela postati psihiatrinja. pravzaprav sem na koncu psihiater postal jaz, čisto zares, čeprav sem se prej vedno čudil nad njeno željo po prihodnosti. skupaj sva bila... okoli štiri mesece? pa še to je bilo bolj pretvarjanje kot prava ljubezen. z vsakim trenutkom se mi namreč bolj zdi, da diamond ni bila nič drugega kot navadna kurba, tista laž, da sem njen prvi, pa je bila najverjetneje le del načrta kako fanta najhitreje spraviti v posteljo. sploh se mi ne zdi potrebno izgubljati besed, bila je čudna in mogoče celo boljše, da je odšla iz new yorka, ker je tukaj tako ali tako nihče ni maral, jaz pa še najmanj.«